Repa (Brassica rapa L.) je poljščina oziroma vrtnina, ki je zelo preprosta za vzgojo, posejemo jo na polje kar na strnišče ali na vrt v vrsto, kjer je prostor. Ko je lepa okrogla oziroma podolgovata jo poberemo in nato jo lahko kisamo, kot kislo zelje. Postopek je enak. Zgornji del perja, natja previdno odrežemo s ostrim rezilom in spravimo v klet. KISANJE REPE
FOTO: Dario Cortese
Koren repe ima zaradi vsebnosti gorčičnega olja prijeten ostro-sladkast okus in značilno vlaknasto meso. Vsebuje veliko balastnih snovi, ogljikove hidrate, beljakovine, maščobe, izmed mineralov pa kalcij ( Ca), magnezij (Mg), fosfor, (P), železo (Fe), cink (Zn). Je precej bogata z vitamini, zastopani so tiamin B1, riboflavin B2 niacin B3, vitamin C. Vsebuje tudi folno kislino (dobra pred in med nosečnostjo za plod)
Repa, posebaj njene cime, učinkovito čisti sečne poti. S svojimi sestavinami poživlja žleze, vpliva na presnovo. Razmaščuje in čisti kri. Ureja prebavo, ustavi delovanje karcinogenih ( rakotvornih) snovi, zato preprečuje raka.
Za sočenje so uporabni listi in koreni, oboje pa zaradi močnega, a zanimivega okusa izdatno mešamo s korenčkovim ali bučnim presnim sokom ali vodo. Repne korene pozimi lahko silimo, da poženejo krhke sočne poganjke, ki jih režemo in uživamo v prehrani. Repa je torej dobrodošla v sodobni prehrani.
Mogoče vas zanima tudi:
-RECEPT:
SORTE REPE:
